Politizacija slabe teologije

Motiv z East Side Gallery v Berlinu (tudi primer slabe teologije)

Predsednik slovenske vlade dr. Robert Golob je v ponedeljek, 26. t. m. odgovarjal na poslanska vprašanja.  Na vprašanje opozicijske poslanke v zvezi s posvojitvami otrok v LGBTQ razmerja je predsednik (po spominu) navedel neko  izjavo papeža  Bergoglia. Povedal je naslednje: "Bog je Oče in vsi njegovi otroci... Vseh svojih otrok ne bo pozabil in ne bo delal razlik med njimi." Navedek sem malce slovnično popravil, original najdete na tej povezavi. 

Gre za eno od mnogih izjav g. Bergoglia, ki je v skladu s podrugovatikansko teologijo rimske cerkve, ki pravi, da so vsi ljudje Božji otroci, da Bog vse ljudi enako ljubi in podobno. V tem pogledu je bila rimska cerkev pred drugim vatikanskim koncilom bliže z bibličnemu učenju, saj je učila, da postane posameznik Božji otrok pri krstu. Na tem mestu  ne nameravam zagovarjati nauka o krstnem preporodu, hočem le povedati, da je ta nauk bliže svetopisemski resnici kot splošno Božje otroštvo ter bratstvo in sestrstvo vseh ljudi na svetu (fratelli tutti), ki so ga iznašli prostozidarji.  Sveto pismo sicer govori, da je Bog Stvarnik vseh ljudi, in da je ustvaril človeka po svoji podobi, kar pa še ne pomeni, da bi bil tudi  Oče vseh ljudi.  Bog je Oče tistih, katere je odrešil po svojem Sinu Jezusu Kristusu. Jezus ni nikoli in nikjer učil, da bi bili prav vsi ljudje Božji otroci. Bog zbira svoje otroke iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov (cf. Raz 7,9), še zdaleč pa  niso  vsi ljudje njegovi otroci. In še več, Bog tudi dela razlike med ljudmi, nekateri ljudje bodo šli v večno življenje, drugi pa v večno pogubljenje: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.  Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.  Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.  Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna." (Jn 3,16-19) Za tistega, ki noče verovati, so to težke in obsodilne besede, za tistega, ki veruje, pa so vir veselja. 

Če bi bili vsi ljudje res Božji otroci, bi bilo oznanjevanje evangelija brezpredmetno.  Ker niso, je oznanjevanje evangelija nadvse pomembno, kajti evangelij je "Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje." (Rim 1,16) Glede na to, da g. Bergoglio velikokrat strelja kozle, s teorijo o splošnem Božjem otroštvu vseh ljudi pa še prav posebej, pač lahko rečem samo to, da je šlo pri  predsednikovem navajanju papeževe izjave, za politizacijo slabe teologije. Tega mu niti ne velja  toliko zameriti, kot lahko zamerimo promotorjem tovrstne teologije, s sedanjim rimskim škofom na čelu.