Smisel božiča

Božični čas je po mnenju večine ljudi pri nas nekaj posebnega. Vsi nekaj pričakujejo: eni darila, drugi duhovno izpolnitev, tretji, da bi bili manj osamljeni... Iz božiča so ljudje naredili najbolj romantičen, praznik, poln starih božičnih pesmi in lepih besed, najboljših in najplemenitejših želja. Gre za praznik, ko prisegamo na družinske vrednote in toplino domačega doma, okrašenega z božičnim drevescem in (ali) jaslicami. In tu je, kot nekakšna krona, spomin Jezusovega rojstva. Potem pa se zgodi, da pri prvih niso prava darila, drugi so ostali brez duhovne izpolnitve, tretji so o božiču še bolj osamljeni, ker se njihova pričakovanja niso izpolnila... 

Je bilo Jezusovo rojstvo, ki smo ga tako lepo posladkali, res tako romantično? Sveto pismo pravi: "In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora." (Lk 2,7). Če smo čisto objektivni, porod v takšnih razmerah še zdaleč ni nekaj, kar bi si lahko katera koli mati želela za svojega otroka. Ležati "pri revnih pastircih na slam'ci", kot poje znana božična pesem, tudi ni tisto pravo, kar bi si kdor koli želel za svojega otroka. Še posebej danes, ko smo vsi precej razvajeni. Poleg tega v času, ko se je rodil Bog in človek Jezus Kristus, pastirji niso predstavljali nekega uglednega poklica. Ravno v tem je pravo sporočilo božičnega dogajanja: Bog je sestopil v človeško revščino in se poistovetil z najnižjim, da bi človeku vrnil tisto, kar je njegov davni prednik nekoč  zapravil. Druga Božja oseba, ki jo evangelist Janez v prologu k svojemu evangeliju imenuje Logos, Beseda, je prišla na svet, da bi koncu izvršila spravo za grehe. Začelo se je v jaslih, končalo na križu. Kje je tu romantika? 

 In drugo sporočilo, ki je na nek način še pomembnejše od prvega: "Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime." (Jn 1,12) Prihod Besede, Logosa in vse, kar se je potem z njim zgodilo, vse to ne bi imelo nobenega pomena, če ne bi prineslo ljudem možnost in moč, da postanejo Božji otroci. Za nas je skoraj pomembnejše od Jezusovega rojstva v Betlehemu pred 2000 leti njegovo duhovno rojstvo v našem srcu. Temu pravimo rojstvo od zgoraj, za katero je značilno, da ima moč, da spremeni naša življenja. V tem je glavni smisel božiča. Svet danes govori o čarobnem decembru in podobne nesmisle. Toda brez rojstva od zgoraj, brez Kristusa je vse božično pričakovanje zaman.  Ko vse govori o družinskih vrednotah in družinskem prazniku, mnogi obupajo, ker nimajo družine in so osamljeni. Božič brez Boga-človeka Jezusa Kristusa je črna luknja, ki požre vsa zlagana pričakovanja. 

Zato želim vsem, da bi se  naš Gospod vnovič porodil v srcih vseh tistih, ki ga potrebujejo, ki se imajo za grešne in nevredne. On je namreč prišel klicat in odrešit grešne in nevredne. On sam pravi: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje," (Jn 3,16) ob neki drugi priložnosti pa je rekel: "Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek." (Mt 11,28)  Da ravno zaradi takšnih je prišel na svet in jim daje svoj počitek. V tem je smisel današnjega praznika.