To pa je Janezovo pričevanje: Ko so Judje poslali k njemu iz Jeruzalema duhovnike in levite, da so ga vprašali: "Kdo si ti?", 20 je priznal in ni tajil. Priznal je: "Jaz nisem Mesija."21 "Kaj torej? Si mar Elija?" so ga vprašali. "Ne, tudi to nisem," jim je rekel. "Ali si prerok?" "Ne," je odgovoril. 22 Rekli so torej: "Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?"23 Dejal je:
"Jaz sem glas vpijočega v puščavi:
zravnajte Gospodovo pot,
kakor je rekel prerok Izaija." 24 Odposlanci so bili iz vrst farizejev. 25 Vprašali so ga in mu rekli: "Kaj torej krščuješ, če nisi ne Mesija ne Elija ne prerok?" 26 Janez jim je odgovoril: "Jaz krščujem v vodi, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate, 27 tisti, ki pride za menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen na sandali." 28 To se je zgodilo v Betaniji, onkraj Jordana, kjer je Janez krščeval. (Jn 1,19-28)
Čas, v katerem se je zgodil dogodek, opisan v zgornjem odlomku, je bil v judovskem svetu čas intenzivnega pričakovanja prihoda Mesija. Janez Krstnik je s svojim delovanjem močno razburkal judovsko javnost. Zato so uradni predstavniki jeruzalemskega templja k njemu poslali odposlance, da bi ga povprašali, kdo sploh je on in zakaj počne tisto, kar počne, če nima za svoje delovanje nobenega uradnega pooblastila.
Tudi nas evangelijske, kot bi napisal Trubar, večkrat vprašajo predstavniki sodobne duhovniške kaste, ali pa njihovi verniki, čemu sploh predrzno počnemo, kar počnemo, saj so menda edino oni poklicani, da oznanjajo tisto, čemur pravijo evangelij (ki ga mešajo s postavo) in se imajo za edine pooblaščene, da podeljujejo zakramente. Vprašanje, zakaj počnemo, kar počnemo, nam seveda zastavljajo tudi drugi ljudje "iz sveta". Vsem lahko odgovorimo v Janezovem stilu "Mi pač delamo, kar delamo, ker je tako naročil on, ki je prisoten med vami in ga ne poznate, 'ki je, ki je bil in ki pride.' (Raz 1,4)"
Večina kristjanov, ki se imajo za evangelijske, danes pravi, "Sprejmi Jezusa in postal boš na novo rojeni kristjan!" Ta, danes že kar oguljena fraza, je z bibličnega zornega kota povsem nevzdržna, saj gre pri njej za stališče, da smo mi tisti, ki se po svoji "svobodni volji" odločamo za Kristusa; tisti, ki pa se zanj ne odloči, to tudi stori po svoji "svobodni volji". V ta kontekst gre pesem, ki se začne takole: "Sklenil hoditi sem za Gospodom." Logika te pesmi in tovrstne teologije je, da če smo mi tisti, ki se odločamo za Kristusa in smo sklenili hoditi za njim, potem smo tudi mi tisti, ki smo sami sebe na novo rodili. Če tega nismo popolnoma storili, smo pa vsaj malo; mi smo torej tisti, ki se odločamo, da se bomo na novo rodili, pri čemer nas Bog na temelju te naše odločitve preporodi. To je tako, kot bi rekli, da je nekdo babica ali ginekolog, ki sodeluje pri svojem lastnem telesnem rojstvu, kar je seveda nesmisel. Novo rojstvo je od zgoraj, torej od Boga, ne "od spodaj", kot da bi bilo iz nas samih.
Sama ideja, oziroma pojem novega rojstva torej kaže na to, da je Bog tisti, ki skladno s svojo (ne našo) voljo povzroči tisto, čemur pravimo novo rojstvo, oziroma, kot pravi apostol Pavel: "Bog je namreč tisti, ki po svojem blagohotnem načrtu udejanja v vas hotenje in delovanje." (Flp 2,13) Kakor se nismo po svoji "svobodni volji" rodili telesno, tako se tudi ne moremo duhovno.
Jezusa pozna vsak, ki je rojen od zgoraj. On sam je rekel: "Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene;" (Jn 10,14) na drugem mestu pa pravi: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel [...] Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse Jto obudim poslednji dan." (Jn 6, 37.39) Kdorkoli je po Očetovi volji na novo rojen, pride k Jezusu, in kdorkoli pride k Jezusu, ga Jezus tudi sprejme. Tisti, ki ga Jezus sprejme, se nikoli ne more izgubiti.
V prihajajočih dneh se bomo spominjali telesnega rojstva našega Gospoda Jezusa Kristusa izpred približno 2020 let. Božič je zelo lep praznik. Še lepši je tisti božič, v katerem se Kristus rodi v srcu tistih, ki ga ne poznajo. Takega božiča se veselijo tudi angeli. Naš Gospod ob svojem drugem prihodu ne bo prišel kot nemočen dojenček, ampak kot sodnik, ki pride sodit živim in mrtvim. Takrat bo sprejel v svoje večno kraljestvo vse tiste, ki ga poznajo, oziroma tiste, katere on pozna.
Ali si tudi ti med njimi? Ali poznaš Jezusa kot svojega Odrešenika?
Ni komentarjev:
Objavite komentar