Ameriški karizmatični pridigar Joel Osteen je pred leti napisal knjigo z naslovom Your Best Life Now, 7 Steps to Living of Your Full Potential (Tvoje najboljše življenje zdaj, 7 korakov za življenje s polnim potencialom). To delo je bilo kmalu deležno velike pozornosti, saj je v njem krščanstvo predstavljeno kot nekakšen recept za dolgo in zdravo življenje v izobilju vsega. Gre za enega tistih plehkih ameriških "prerokov" zdravja in obilja, ki trdijo, da je Jezus Kristus prišel na svet predvsem zato, da bi verniki živeli srečno, zdravo in zadovoljno življenju, vsi premožni in veseli, potem pa srečno odpotovali v nebesa. Res je sicer, da je Jezus izjavil: "Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju," (Jn 10,10b) s tem pa ni mislil tistega, kar mislijo Joel Osteen in drugi oznajevalci Word of Faith (Besede vere), ki pravijo, da moraš le dovolj močno verovati, pa boš zdrav, bogat in srečen. Jezus je povedal še nekaj drugega, kar je v nasprotju s trditvami lažnih prerokov in prerokinj iz Word of Faith: "Pazíte in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja." (Lk 12,15) Naš Gospod nas torej svari pred praktičnim materializmom, cepljenim na krščanstvo, kot ga oznanjajo Joel Osteen in podobni.
Dolgo mi ni bilo jasno, zakaj so tisti, ki so oblikovali koledar cerkvenega leta, pretrgali božično veselje s praznikom prvega mučenca Štefana. Sedaj sem prepričan, da so to naredili z velikim premislekom. Poskrbeli so, da božični prazniki ne bi ostali na ravni nekakšnega romantičnega sanjarjenja v slogu: "Glej zvezdice Božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo." Seveda ne mislim, da bi bilo s to pesmijo kar koli narobe, saj lepo povzema dogajanje ob rojstvu našega Gospoda in Odrešenika (cf. Lk 2,9-14). Toda ravno štefanovo najlepše razbija iluzijo "tvojega najboljšega življenja zdaj" in podobne teorije gibanja Beseda vere.
Dan po božiču nam torej upravičeno razbije romantično podobo in nas potisne za triintrideset let naprej. Komaj se je po Gospodovem vstajenju in ob binkoštih okoli leta 30 v Jeruzalemu rodila cerkev, že se je zgodilo prvo preganjanje, cerkev pa je dobila svojega prvega mučenca. Mladi diakon Štefan je enako kot njegov Gospod prosil za svoje ubijalce. On je, za razliko od Jezusa, ki je umrl zapuščen od Boga, uzrl odprta nebesa, kjer ga je čakalo poveličanje. Njegovo najboljše življenje ga je torej šele čakalo. Svojim učencem je Jezus ob neki priložnosti rekel: "Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi" (Mr 8,34b-36) Štefan je bil eden tistih, ki je rešil svoje življenje in ga ohranil za večnost v Božjem kraljestvu. Križa si nihče ne želi. Tudi naš Gospod si ga ni želel, kar dokazuje njegova agonija v getsemanskem vrtu. Toda križ je pravzaprav del našega vsakdana in je pri nekaterih videti tako, pri drugih drugače. So kristjani, ki so, podobno kot Štefan, prisiljeni žrtvovati tudi svoje življenje. Danes veliko beremo in slišimo o tem, a ne toliko v večinskih medijih, ki ponavadi prikrivajo ali izkrivljajo resnico. Molčijo o tem, da so kristjani danes najbolj preganjana verska skupina na svetu, ali pa v duhu vsegliharstva zavajajo, češ, tudi drugi so danes preganjani. Človekova padla narava se v tisočletjih prav nič ni spremenila. Nekateri še danes mislijo, podobno kot Štefanovi ubijalci, da s preganjanjem in ubijanjem opravljajo Božje delo, v resnici pa s tem služijo Satanu.
Toda Božja pota so res čudna in nenavadna. Eden od tistih, ki so sodelovali pri Štefanovem umoru je bil mladi Savel. Ni sicer metal kamenja v žrtev, ampak je varoval oblačila storilcev. Toda pri vsakem zločinu so krivi tako neposredni storilci, kot njihovi pomočniki. Toda ravno tega Savla je pozneje Bog na poti v Damask popolnoma preusmeril in obilno uporabil za svoje delo, ki ga je kot Pavel, najmanjši med apostoli Jezusa Kristusa (cf. 1Kor 15,9), tudi sam zapečatil z mučeniško smrtjo.
Jezus ni svojim učencem na tem svetu zagotavljal najboljšega življenja tukaj, kot lažnivo govorijo "evangelisti" prosperitete, Besede vere in podobni, jim pa zato zagotavlja delež v svojem kraljestvu. On nas je prišel spravit z Bogom. Zavoljo nas se je utelesil in namesto nas je na zemlji živel popolno življenje v popolni poslušnosti nebeškemu Očetu, s svojim križem nas je odrešil greha, njegovo vstajenje pa je jamstvo našega opravičenja. Da, nebesa so odprta za vsakega, ki zaupa Jezusu in se zanaša na njega. To pa nima zveze z našim "najboljšim življenjem tukaj in zdaj".
Dan po božiču nam torej upravičeno razbije romantično podobo in nas potisne za triintrideset let naprej. Komaj se je po Gospodovem vstajenju in ob binkoštih okoli leta 30 v Jeruzalemu rodila cerkev, že se je zgodilo prvo preganjanje, cerkev pa je dobila svojega prvega mučenca. Mladi diakon Štefan je enako kot njegov Gospod prosil za svoje ubijalce. On je, za razliko od Jezusa, ki je umrl zapuščen od Boga, uzrl odprta nebesa, kjer ga je čakalo poveličanje. Njegovo najboljše življenje ga je torej šele čakalo. Svojim učencem je Jezus ob neki priložnosti rekel: "Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi" (Mr 8,34b-36) Štefan je bil eden tistih, ki je rešil svoje življenje in ga ohranil za večnost v Božjem kraljestvu. Križa si nihče ne želi. Tudi naš Gospod si ga ni želel, kar dokazuje njegova agonija v getsemanskem vrtu. Toda križ je pravzaprav del našega vsakdana in je pri nekaterih videti tako, pri drugih drugače. So kristjani, ki so, podobno kot Štefan, prisiljeni žrtvovati tudi svoje življenje. Danes veliko beremo in slišimo o tem, a ne toliko v večinskih medijih, ki ponavadi prikrivajo ali izkrivljajo resnico. Molčijo o tem, da so kristjani danes najbolj preganjana verska skupina na svetu, ali pa v duhu vsegliharstva zavajajo, češ, tudi drugi so danes preganjani. Človekova padla narava se v tisočletjih prav nič ni spremenila. Nekateri še danes mislijo, podobno kot Štefanovi ubijalci, da s preganjanjem in ubijanjem opravljajo Božje delo, v resnici pa s tem služijo Satanu.
Toda Božja pota so res čudna in nenavadna. Eden od tistih, ki so sodelovali pri Štefanovem umoru je bil mladi Savel. Ni sicer metal kamenja v žrtev, ampak je varoval oblačila storilcev. Toda pri vsakem zločinu so krivi tako neposredni storilci, kot njihovi pomočniki. Toda ravno tega Savla je pozneje Bog na poti v Damask popolnoma preusmeril in obilno uporabil za svoje delo, ki ga je kot Pavel, najmanjši med apostoli Jezusa Kristusa (cf. 1Kor 15,9), tudi sam zapečatil z mučeniško smrtjo.
Jezus ni svojim učencem na tem svetu zagotavljal najboljšega življenja tukaj, kot lažnivo govorijo "evangelisti" prosperitete, Besede vere in podobni, jim pa zato zagotavlja delež v svojem kraljestvu. On nas je prišel spravit z Bogom. Zavoljo nas se je utelesil in namesto nas je na zemlji živel popolno življenje v popolni poslušnosti nebeškemu Očetu, s svojim križem nas je odrešil greha, njegovo vstajenje pa je jamstvo našega opravičenja. Da, nebesa so odprta za vsakega, ki zaupa Jezusu in se zanaša na njega. To pa nima zveze z našim "najboljšim življenjem tukaj in zdaj".
Ni komentarjev:
Objavite komentar