Evangelizacija kulture?

Jože Ciuha, Pieta na rdečem ozadju

Danes zvečer sem na TV Exodus mimogrede ujel odlomek posnetka maše, ki jo je ob Slomškovi nedelji "daroval" kardinal Franc Rode. Pravzaprav sem ujel tisti del, v katerem je mariborski nadškof Turnšek spregovoril nekaj besed o Slomšku in Mohorjevi družbi, nato pa povedal, da bi bila podobno, kot v Slomškovem času, tudi danes potrebna evangelizacija slovenske kulture. Govorim po spominu, ampak pomembno je bistvo. 

Res je, rimska cerkev pri nas že kar nekaj časa govori o novi evangelizaciji, s katero straši laične in še katere druge kroge, in to po mojem ne brez razloga. Evangelizacija v pristnem in izvirnem pomenu besede sicer ni nekaj, česar bi se moral kdorkoli bati, saj gre pri njej za to, da se oznani evangelij; tisti, kdor ga sliši, ga lahko sprejme, ali pa tudi ne. Evangelizacija v rimskem smislu pa pomeni rekatolizacijo. 

Že pred časom sem pisal o zmedi v zvezi s pojmovanjem evangelija, zlasti v zvezi z zelo razširjeno zahtevo, da je treba evangelij živeti. Tam sem povedal, da se evangelija ne da živeti, ampak oznanjati. Gospod Turnšek je izrazil  še  bolj nesmiselno zahtevo, torej, da je potrebna evangelizacija slovenske kulture.  Ampak kulture ne moremo evangelizirati, pa tudi kultura kot taka ne more evangelizirati. Kulture ne moremo evangelizirati, ker je kultura pojem, pojmom pa ne moreš oznaniti evangelija. Sicer pa je bil evangelij vedno kontra-kulturen, bil je v opoziciji vsem kulturam tega sveta. Če ni bil tak, potem to zagotovo ni bil evangelij. Res je sicer, da se je v Evropi izoblikovalo nekaj, čemur pravimo "krščanska kultura", ampak to ni bil evangelij.  Umetniki, ki so bili kristjani, ali bili s krščanstvom zaznamovani, kot bi rekel kardinal Rode, so ustvarjali pod vplivom krščanstva, ampak močno dvomim, da bi temu lahko rekli evangelij.

Poleg tega Kristus ni ustanovil svojo cerkev, da bi ljudem oznanjala evangelizirano (karkoli že naj bi to pomenilo) slovensko krščansko kulturo, ampak zato, da bi oznanjala evangelij. Ta pa se je v rimski cerkvi očitno izgubil v oblakih kadila in vse mogoče, predvsem kulturne navlake. Pa ga povejmo še enkrat na kratko: "Jezus Kristus je umrl za naše grehe in vstal za naše opravičenje. Kdorkoli vanj veruje se ne bo pogubil, ampak že tukaj in zdaj poseduje večno življenje." (cf. Rim 4,25. 1Kor 15,3.4. Jn 3,16. 1Jn 5,13)