Stara in nova zaveza

"Ne, naša zmožnost je od Boga, ki nas je tudi usposobil za služabnike nove zaveze, ne črke, ampak Duha. Črka namreč ubija, Duh pa oživlja." (2Kor 3,5b.6)

V zgornjem odlomku je apostol Pavel na kratko podal značilnosti stare in nove zaveze. Kot pravi, pomeni stara zaveza črko, ki ubija, v novi zavezi pa ima besedo oživljajoči Sveti Duh.  V čem je "ubijalska" funkcija stare zaveze?

STARA ZAVEZA	NOVA ZAVEZA
Če boš… Če boš storil/a… (cf. 2Mz 23,22) Če ga boš iskal/a… (5Mz 4,29) Če prineseš… (cf. 3Mz 2,8) Če se boš držal/a… (cf. 3Mz 26,3) Če boš izpolnjeval/a… (cf. 5Mz 7,12) Če  narediš… (cf. 5 Mz 23,22) Če boš poslušal/a… (5Mz 28,1) Če ne boš izpolnjeval/a… (5Mz 28,15)	Storjeno! Odpuščeno ti je! (cf. Kol 2,13) Ozdravljen/a  si! ( cf.1Pt 4,29) Blagoslovljen/a si! (cf. Ef. 1,3) Pravičen/pravična si!  (cf. 2Kor 5,21) Ti si svet/a!  (Heb 10,10) Ti si močan/močna! (Ef 1,19) Ti si sprejet/a! (cf. Rim 15,7) Ti si ljubljen/a! (cf. Rim 8,39)

                                         (Tabela je narejena po tabeli na tej povezavi)

 Kot je razvidno iz tabele, v kateri so navedeni nekateri svetopisemski odlomki, ali povzetki odlomkov, deluje stara zaveza po principu: če boš storil/a to, dobiš to.  Lahko bi rekli, da gre za neke vrste daj - dam. Zadeva ni videti nič posebnega, saj to stvar poznamo tudi iz vsakdanjega življenja, kajne? Toda Pavel tudi pravi, da črka ubija. Problem je v dejstvu, da nihče ni zmožen v celoti spolnjevati vseh zapovedi. Farizeji so se znašli na ta način, da so v svojih interpretacijah težko izvršljive zapovedi poenostavljali, lahko izvršljive pa do neskončnosti zapletali.  S tem si niso ravno naredili dobre usluge, kajti Božji zakon je zapisan in ga je treba izvrševati, kakršen je. Glavni problem starozavezne postave je, da je fokusirana na posameznika in na to, kaj mora le-ta storiti. Mora, ampak ne zmore, zato ga črka postave obsoja, oziroma, kot je pisano, ubija.

Nova zaveza pomeni življenje po Duhu, ki oživlja. Kristjan se ne fokusira nase ter na svojo poslušnost, ampak na Kristusa in na njegovo popolno poslušnost nebeškemu Očetu. Kdor živi po Duhu, se torej usmerja na Kristusa in na to,  kar je Kristus zanj storil ter mu priskrbel s svojim brezgrešnim življenjem in smrtjo . Mnogi kristjani hodijo po svetu kot kup nesreče, ali pa si nadenejo eno od tistih značilnih smehljajočih se mask, da bi pred svojimi soverniki izpadli bolj sprejemljivi, saj je vendar krščanstvo ena sama židana volja, kajne? Tako vsaj pravijo.  Toda, to ni rešitev, ampak dvoličnost. Avtor pisma Hebrejcem nas zato spodbuja: "Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere." (Heb 12,2a) 

Martin Luther je rekel, da mora sam sebi vsak dan malce popridigati evangelij. Kristjani imamo problem, da evangelij, ki nam pove, kaj imamo v Kristusu, zelo hitro pozabimo in se preradi vračamo k postavi. Zato je nujno potrebno, da tudi mi vsak dan osvežimo veselo evangeljsko sporočilo, da je Kristus umrl za naše grehe in vstal za naše opravičenje ter nam priskrbel popolno odrešenje. V Njem imamo vse, kar potrebujemo za duhovno življenje in zveličanje, zato mu bodi skupaj z Očetom in Svetim Duhom vsa čast in slava na veke!