"Ne čudite se, bratje, če vas svet sovraži." (1Jn 3,13)
Kristjani smo velikokrat začudeni nad sovraštvom, ki se širi okoli nas. Uspava nas navidezna varnost, ki nam jo formalno daje Splošna deklaracija človekovih pravic. Pozabljamo, da gre za pravni akt, ki ga je moč interpretirati tako ali drugače, pa tudi različne države in kulture ga razlagajo na različne načine, zaradi česar je velikokrat in na mnogih mestih le mrtva črka na papirju. S tem nočem omalovaževati omenjene deklaracije, niti prizadevanja za uresničevanje pravic, kot so tam zapisane.
Sovraštvo do kristjanov ima po mojem mnenju dva vira. Najprej je tu odnos kristjanov do ljudi okoli nas, torej do sveta. Od nas se zahteva naslednje: "Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi ljudmi." (Rim 12,18) Sveti Peter pa pravi: "Nihče med vami naj ne trpi zato, ker bi bil morilec ali tat ali hudodelec ali ovaduh." (1Pt 4,15) Če oseba, ki na zunaj izpoveduje vero v Kristusa počne nekaj, kar je v nasprotju s to vero, bo zagotovo postala tarča nasprotovanja sveta. Ker svet rad posplošuje, leti krivda za ekscesne primere tudi na resnične kristjane, ki nimajo nič z zavrženimi dejanji. Svet pravzaprav ni tisti, ki bi naredil največ škode krščanski cerkvi, največ škode prihaja od znotraj.
Svet pa nas ne sovraži le zaradi naših morebitnih hudobnih dejanj, ampak tudi zato, ker nismo del njegovega sistema. Živimo v svetu, a nismo od sveta. Čoln spada v vodo, voda pa ne sodi v čoln, sicer se lahko čoln potopi. Tako preprosto je to. Jezus je rekel apostolom: "Če vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil pred vami.
Če bi bili od sveta, bi svet ljubil, kar je njegovo; ker pa niste od sveta, ampak sem vas jaz odbral od sveta, vas svet sovraži." (Jn 15,18.19) To sovraštvo se kaže na različne načine. Statistike govorijo o 100.000 do 200.000 letno umorjenih kristjanih zaradi vere. O tem se malo ve, kajti mediji na zahodu so politično korektni in o teh rečeh pametno molčijo. V Evropi, Severni Ameriki in še v nekaterih delih sveta živimo relativno mirno. Seveda se pojavljajo napisi z ne ravno prijateljsko vsebino, podobni tistemu na zgornji sliki, vedno pogostejša so tudi razna šikaniranja in podobno. Upamo lahko le, da ne gre za zatišje pred viharjem. Iz revolucij v preteklosti (francoske, sovjetske itn.) se lahko poučimo, da se v nekaterih primerih stvari zelo hitro spremenijo na slabše.
Prav in dobro je, da smo pripravljeni tudi na take primere. Gospod nam zagotavlja: "To sem vam povedal, da bi imeli mir v meni. Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal." (Jn 16,33) Apostol Janez pa pravi: "[V]se, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera." (Jn 5,4) To je vera, za katero pravi Primož Trubar: "S takšno vero more kristjan v stiskah in skušnjavah stati in obstati in se zoperstaviti neveri, ki tiči v našem mesu." Z nami pa je tudi Kristusovo zagotovilo, da je on tisti, ki je premagal svet. Ne čudimo se sovraštvu sveta, ampak neskončni Božji milosti, ki nas je potegnila iz blata pogube, v katero drvi svet. Naj Bog nakloni tudi tistim iz sveta to svojo milost!
Ni komentarjev:
Objavite komentar