Peter in človekov problem

Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru, 2 je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže. 3 Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna. 4 Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: "Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!" 5 Simon mu je odgovoril: "Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže." 6 In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati. 7 Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se začela potapljati. 8 Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: "Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!" 9 Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim, 10 prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: "Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi." 11 In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim.  (Lk 5,1-11)

V tem premišljevanju se nameravam osredotočiti na 8. vrstico 5. poglavja Evangelija po Luku. Preden pa pridemo do te vrstice, je prav, da se seznanimo s kontekstom, v katerega je umeščena. Dogodek, ki ga opisuje zgornji odlomek, se začne z Jezusovim oznanjevanjem Božje besede ob bregu Genezareškega jezera (vv. 1-3). V nadaljevanju je Jezus velel Simonu Petru, naj se on in ostali ribiči podajo na globoko ter tam vržejo mreže (v.4). Simon, ki je bil izkušen ribič, je vedel, da je verjetnost, da bi v danih okoliščinah karkoli ulovili, približno enaka ničli. Toda vseeno se je odločil poskusiti. Sledil je sanjski ulov, s katerim so napolnili dva čolna. 

In že smo pri osmi vrstici. Simon Peter je  sredi tistega ribjega bogastva padel Jezusu pred noge, rekoč: "Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!" Petru je bilo popolnoma jasno, da nima opravka s komerkoli, ampak z neko prav posebno osebo. Imel je namreč problem, ki je problem vseh ljudi, vsakega posameznika. Ta človekov problem je greh. Nekateri ga skušajo olepšati, okrasiti, mu dati prijazno podobo, toda greh ostane to, kar je: dejanje zoper Božjo voljo. Gre za nekaj, kar je človeku inherentno od padca prvih ljudi, to je, da v nas prebiva greh (cf. Rim 7,17).  Ta problem posameznik najraje potlači, zanika ali se ga skuša rešiti na kak poseben način, na primer s pomočjo religioznih del. Toda nobeno religiozno delo ni tako učinkovito, da bi zmoglo zares odstraniti greh (cf. Heb 10,1-4). 

Človek v svojem sedanjem naravnem stanju beži pred Bogom (cf. 1Mz 3,8). Ta beg se izraža na različne načine: nekateri bežijo v duhovnost in religijo, drugi v ateizem, nekateri postanejo deloholiki, drugi alkoholiki, spet nekateri bežijo v svet mamil... Vse to so oblike bega pred Bogom. Ko je prišel Peter v stik z Gospodom, je reagiral na enak način, kot bi reagiral vsak človek: poslati ga je hotel proč, nekam daleč proč od sebe. Toda za razliko od tistih, ki se imajo za dobre, je priznal, da se hoče znebiti zaradi svoje grešnosti. V njem je začela delovati Božja milost.  Bil  je določen, da postane ribič ljudi za Božje kraljestvo. Ko mu je Jezus povedal, da ima s Petrom  v prihodnosti svoje načrte, ga je spodbudil rekoč: "Ne boj se!" (v. 10) To mu ni rekel kar tako, zaradi lepšega. Strah je zelo negativno in zavirajoče čustvo, s katerim se da močno manipulirati. Ravno zato se v Božji besedi več kot sto krat s temi ali podobnimi besedami  ponavlja zapoved: "Ne boj(te) se!" 

Jezus je nato apostole tri leta pripravljal na njihovo poslanstvo. Peter in njegovi tovariši so šele po Jezusovi smrti, vstajenju, vnebohodu in temu sledečih binkoštih dokončno doumeli, da je prišel Jezus na svet rešit največji človekov problem, to je greh. Celotno Gospodovo brezgrešno življenje, nato pa  žrtvena smrt in vstajenje  omogočajo slehernemu grešnemu človeku, ki se skesa in veruje, večno življenje. To je na kratko nauk evangelija - veselega oznanila, ki rešuje človekov problem. Bog daj vsem milost, da bi ta nauk v popolnosti doumeli in sprejeli!