Danes sem našel na spletu zanimivo misel, ki se je utrnila nekomu, ki si je nadel vzdevek koren-prsmojen in jo je objavil kot komentar k prispevku Dan Primoža Trubarja, ki je pomembno usmeril tok slovenske zgodovine, objavljenem na spletni strani MMC RTV SLO. Komentar (v malce skrajšani in popravljeni obliki) se glasi takole:
Njegovo življenjsko delo ni utemeljitev slovenščine, temveč boj za resnico evangelija. Slovenščina je bila le sredstvo za dosego tega cilja. Te proslave so vedno iste: namesto vsebine hvalijo formo.
Kakor da občuduješ čudovito staro, lepo vezano knjigo, se navdušuješ nad lepoto pisave, vsebino pa pozabljaš. Kakor da gledaš čudovito sliko, ki jemlje dih poznavalcem umetnosti, sproža razne diskusije, simbolizira globoke življenske stvari, ti pa se navdušuješ nad lepim okvirom, v katerega je vpeta...
Stati inu obstati, ampak ne v slovenščini, temveč v evangeliju milosti Jezusa Kristusa. To je bilo Trubarjevo gonilo. Amen.
Res je, na to tudi sam lahko rečem le eno: "Amen!" Trubar ni izumljal slovenščine, ampak oznanjal evangelij. Vse drugo je kolateralna korist, ki jo je prinesel taisti (nebodigatreba?) evangelij preko Primoža Trubarja. Evangelij pa pravi, da je Jezus Kristus umrl za naše grehe in bil obujen zaradi našega opravičenja. Apostol Pavel je napisal: "Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo." (Rim 3,22) V moči te vere more in bo mogel vsak človek, ki jo poseduje, "stati inu obstati" zdaj in na dan Božje sodbe.
Naj vsemogočni in milostni Bog vsem podeli to vero.
P.s. Upam, da mi avtor zgornjega citata, če bo morebiti prebral ta prispevek, ne bo štel v zlo mojih popravkov.
Ni komentarjev:
Objavite komentar