Neglede na posledice

Tema tega prispevka je 3. poglavje Knjige preroka Daniela.  

Orientalni despoti, kakršen je bil  babilonski kralj Nebukadnezar, so bili  zelo muhasti ljudje, ki so  pogosto dokazovali in izvajali svoj prav na nadvse okrutne načine.

Tako si je Nebukadnezar ob neki priložnosti izmislil, da da izdelati orjaško zlato podobo. Iz zapisa ni razvidno, ali je kip predstavljal njega ali katero od babilonskih božanstev. Ko so zadevo naredili, je kralj pripravil veličastno otvoritveno slavje, kamor so bili povabljeni vsi ugledneži, torej upravitelji, sodniki in uradniki, da bi počastili novo podobo (cf. Dan 3,1-5). Počastiti podobo je pomenilo izraziti lojalnost kralju, kar je bilo še posebej pomembno za ugledneže iz vrst drugih ljudstev, katera je osvojil Nebukadnezar. Zanje je to dejanje pomenilo neke vrste test lojalnosti, zato je bila za neizvršitev ukaza zagrožena drastična kazen, smrt v goreči peči. 

Toda vsi niso izvršili ukaza. Trije  uradniki judovskega rodu, Šadráh, Mešáh in Abéd Negó, ki so bili   zvesti kraljevi podaniki in dobri uradniki, se za ukaz niso zmenili in se niso vrgli na tla pred malikom, zaradi česar so bili zatoženi pri kralju (cf. ibid. vv. 8-12). Nebukadnezar se je odzval v skladu s pričakovanji, bil je torej razbesnjen, in je od treh uradnikov še enkrat zahteval, da počastijo podobo, ki jo je dal narediti, v nasprotnem primeru jim je grozila smrt v goreči peči (cf. ibid. vv. 13-15).  Toda mladeniči so mu odgovorili:

"Ne zdi se nam potrebno, da bi se tebi zaradi tega opravičevali. 17 Če nas naš Bog, ki ga častimo, more osvoboditi, nas bo rešil tudi iz goreče, ognjene peči in iz tvoje roke, o kralj. 18 Pa čeprav ne, vedi, o kralj, da ne bomo častili tvojih bogov in ne bomo molili zlate podobe, ki si jo postavil."      (Dan 3, 16b-18)

Razjarjeni Nebukadnezar je dal peč še posebej segreti, a rezultat tega je bil, da je ogenj do smrti ožgal vojake, ki so mladeniče vrgli v peč, mladeničem pa se zaradi Božjega posega ni zgodilo čisto nič hudega (ib. vv. 19 ss.).  Bog je svoje služabnike zaščitil bolje kot kralj svoje. Za mladeniče se je vse skupaj srečno končalo, kralj jim je vrnil  upravne položaje v Babiloniji,   spoznal pa je tudi, kdo je tisti edini Bog, ki upravlja z vsem vesoljstvom. 

Mladeniči so vedeli, da jih Izraelov Bog, ki je Bog vsega stvarstva, more rešiti. Toda pripravljeni so bili tudi na možnost, da jih ne reši, kajti Bog deluje na tak ali drugačen način.  S svojo pripravljenostjo na žrtev predstavljajo Šadráh, Mešáh in Abéd Negó predpodobo Jezusa Kristusa. On sam je rekel: "Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta." (Jn 10,17.18)  Za razliko od treh mladeničev, je šel Jezus dejansko skozi smrt. Toda, podobno kot so bili oni trije rešeni iz razbeljene peči, je bil tudi on rešen vezi groba. Tudi diakon Štefan je šel po zgledu svojega Gospoda v smrt,  na pragu smrti pa je "videl Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desnici." (Apd 7,55b)  Sv. Janez pravi v Knjigi Razodetja: "Ko je odtrgalo (Jagnje, op. Diz.) peti pečat, sem videl ob vznožju oltarja duše pomorjenih zaradi Božje besede in zaradi pričevanja, ki so ga dajali." (Raz 6,9; prim. tudi  Raz12,11)  Kot sem že zgoraj rekel, Bog deluje preko svojih služabnikov na različne načine. 

Toda bistveno pri vsem je, da so trije mladeniči vztrajali do konca in niso šli v kompromise s svetom okrog njih in njegovim religiozno-filozofskim sistemom, neglede na posledice in ceno njihove odločitve. Enako je storil Jezus, enako mučenci. Apostol Pavel govori: "Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu. Kdo nas bo ločil od Kristusove ljubezni? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč? " (Rim 8,35)  Na koncu vedno prevlada tale preprosta resnica: kdor je z Bogom, je v večini (cf. 2Kr 6,16).