Naj reče oblast, karkoli hoče

V tem prispevku se bom dotaknil 6. poglavja Knjige preroka Daniela, ali točneje Dan 6,2-29.

Daniel je vestno in uspešno izvajal svojo službo na dvoru babilonskih kraljev. Ko so Babilon osvojili Perzijci, je nadaljeval svoje delo pod novimi oblastniki. Daniel je  postal pod Darejem eden od treh najvišjih uradnikov v državi, zaradi vestnega dela pa se mu je obetalo napredovanje (Dan 6,2-4).

Le-to pa je zmotilo preostala visoka uradnika in satrape. Temu je morda botrovala zavist, zlasti še, ker se je neki tujec znašel na tako visokem položaju,  morda je Daniel preprečeval korupcijo na najvišjih nivojih (kako domače to zveni)  in je to jezilo uradnike, morda pa je šlo kar  za oboje. Skratka, višja uradnika in satrapi so se odločili, da naredijo Danielovemu službovanju konec. Ampak to je bilo lažje reči kot izvesti, ker je Daniel svoje delo opravljal v naravnost perfekcionističnem slogu (cf. ibid. vv. 5). Ptriložnost se jim je ponudila, ko so se malo poglo0bili v  postavo, ki se je je držal Daniel.  Postava namreč govori:

"Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. 3 Ne imej drugih bogov poleg mene! 4 Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! 5 Ne priklanjaj se jim in jim ne služi." (2Mz 20,2-5a)

 Morali so torej najti nekaj, s čimer bi se Daniel kompromitiral pred kraljem in bi temeljilo na njegovi veri. Višja uradnika in satrapi so kralju predlagali naslednje: "Živel kralj Darej na veke! 8 Vsi višji uradniki v kraljestvu, predstojniki, satrapi, svetovalci in upravniki svetujemo, naj kralj izda odlok in strogo določi: 'Vsakogar, kdor bo v tridesetih dneh kogar koli kaj prosil, boga ali človeka, razen tebe, o kralj, bodo vrgli v levjo jamo.' 9 Zdaj torej, o kralj, izdaj odlok in podpiši listino, ki ju po nespremenljivi medijsko-perzijski določbi ne morejo preklicati!" ( Dan 6,7b-9  Ta predlog je nadvse prijetno poščegetal ušesa njegovega veličanstva, kajti pomislite, cel mesec bo  igral boga, oziroma, bo kakor bog. Tudi danes obstajajo na svetu ljudje z despotsko oblastjo, ki igrajo bogove. Pomislimo le na mladega voditelja Severne Koreje. Pa tudi fašistična maksima: "Država je vse, ničesar ni zunaj nje, nič ni proti njej!" je blizu tovrstnemu pojmovanju, le da igra v tem primeru  vlogo božanstva država, ne posameznik. V novejšem času prihaja tudi v demokratičnih državah do povečane vloge države, ki se hoče vpletati v vse pore življenja, da, ponekod  že hoče sugerirati cerkvi, kakšen evangelij ter komu in kje sme oznanjati. Tudi ko se država vmešava  v (re)definicijo zakonske zveze, se postavlja v vlogo božanstva. Demokratična država sicer (zaenkrat) ne meče tistih, ki bolj poslušajo Boga kot ljudi (cf. Apd 4,19)  v levje jame, jih pa zato ponekod  šikanira na bolj ali manj "fine" načine. Kakorkoli, Darej je podpisal odlok in zadeva je stopila v veljavo (cf. Dan 6,10).

Toda Daniel se je odločil, da bo ostal zvest Bogu in ne bo častil drugih bogov, tudi takih v podobi človeka ali oblasti, kakršna koli je že bila. Ko je prišel v svoje stanovanje, je molil po stari navadi, pri čemer  so ga zasačili njegovi sodelavci in zatožili kralju (cf. ib. vv. 11-14). Moder vladar ne bo šel zaklat kure, ki mu nese zlata jajca, tako tudi Darej ni bil pri volji, da tako na hitro ostane brez svojega najboljšega ministra (cf. ib. v. 15), toda pravna država je pravna država in zakon je treba spoštovati. To so  kralju povedali tudi Danielovi sovražniki (cf. v 16).

Kralj se je moral vdati in je, čeprav  s težkim srcem, ukazal, naj Daniela vržejo  v levjo jamo. Darej je imel pokvarjeno noč, ki jo je prebil v postu, zjutraj pa je  že navsezgodaj odhitel  k levnjaku preverit, če le ni njegov najboljši in najljubši minister po kakem čudežu preživel (cf. ib. vv. 17-20). Ko je prisopihal k levnjaku, je vprašal: "Daniel, služabnik živega Boga, ali te je tvoj Bog, ki mu nenehno služiš, mogel rešiti levov?" (ib. v. 21b) Iz jame se je oglasilo: "Živel kralj na veke! Moj Bog je poslal svojega angela in zaprl levom žrela. Niso me poškodovali, kajti pred seboj me je našel nedolžnega, in tudi zoper tebe, o kralj, nisem storil krivice." (ib. 22b.23) Darej se je zelo razveselil, ko je slišal in videl Daniela živega in zdravega, nato pa je dal predlagatelje zakona o enomesečnem pobožanstvenju kralja  skupaj z družinami vreči v levjo jamo. Kruta kazen krutega despota nad krutimi uradniki in njihovimi družinami. Danielova rešitev je kralja tako impresionirala, da je izdal ukaz, v katerem pravi:

"V vsem gospostvu mojega kraljestva naj vsi trepetajo in se bojé Danielovega Boga:

Kajti on je živi Bog,

ki ostane na veke.

Njegovo kraljestvo ne bo uničeno,

njegovo gospostvo je do konca.

28 On osvobaja in rešuje,

dela znamenja in čudeže na nebu in na zemlji.

Kajti rešil je Daniela

iz levjih šap." (Dan 3,27.28)

Res, čudovita je ta izpoved vere, ki jo je podal neki poganski kralj. Toda do nje ne bi prišlo, če ne bi Daniel  deloval po načelu: "Naj reče oblast, karkoli hoče, jaz bom ravnal tako, kakor pričakuje  od mene Bog nebes in zemlje."  On je tisti, ki mu bomo nekega dne vsi polagali račune. Oblasti, ki hoče igrati vlogo božanstva, pa  je treba povedati: "Presodite, kaj je bolj pravično pred Bogom: poslušati vas ali Boga?" (Apd 4,19b)