Abrahamu pa so bile dane obljube in semenu
njegovemu. Ne pravi: "In semenom", kakor da bi jih bilo več, temveč
kakor za enega: "In semenu tvojemu", ki je Kristus.
17 To pa pravim: Zaveze, ki jo je prej potrdil Bog, štiristo in trideset let pozneje dana postava ne razveljavlja, da se obljuba tako odpravi.
18 Kajti če je iz postave dediščina, ni več iz obljube; toda Abrahamu jo je po obljubi milostno podaril Bog.
19 Čemu torej postava? Zavoljo prestopkov se je
pridodala, dokler ne pride seme, ki mu je dana obljuba, in je bila
urejena po angelih, po roki srednika.
20 Ali srednik ne posreduje pri enem, Bog pa je eden.
21 Je li torej postava zoper obljube Božje?
Nikakor ne; kajti ko bi se bila dala postava, ki bi mogla oživiti, zares
bi bila iz postave pravičnost.
22 Toda pismo je vse zaklenilo pod greh, da bi se obljuba na podlagi vere v Jezusa Kristusa dala tem, ki verujejo. (Gal 3,16-21 CHR)
Zaveza, ki jo je Bog sklenil s svojim ljudstvom na gori Sinaj, je bila začasna. Kot taka ni bila v nasprotju z obljubami, ki jih je dal Bog Abrahamu, kateremu je rekel: "[Z]a očeta množici narodov sem te postavil. In ustanovitim zavezo svojo med seboj in teboj
in semenom tvojim za teboj po rodovih njegovih, da bo zaveza večna, da
sem ti jaz Bog in semenu tvojemu za teboj. In dam tebi in semenu tvojemu za teboj deželo tujčevanja tvojega." (1Mz 17,5b.7.8a CHR) Zaveze, ki jo je Bog sklenil z Abrahamom, postava ni mogla odpraviti, kajti ta zaveza je imela trajno vrednost, ne začasno. Abraham ni prejel postave, ampak obljubo, ki se je nanašala na Abrahama in na njegovega čisto določenega potomca, to je bil po telesu naš Gospod Jezus Kristus. Če bi bila dediščina iz postave (ki je mlajša), potem ne more biti iz obljube, ki jo je dal Bog veliko pred tem.
Postava je bila dodana zaradi prestopkov in je imela večstransko funkcijo:
- preko sistema žrtvovanja so bili pokriti prestopki;
- Božje ljudstvo je iz nje spoznavalo Božjo voljo, tako da je postava v večji ali manjši meri preprečevala prestopke;
- ljudem je pokazala, da s prestopki kršijo nek izrecen predpis;
- ljudem je pokazala njihovo grešnost in potrebo po odrešeniku.
Ko je dal Bog na Sinaju svojemu ljudstvu postavo, ga je spremljala množica angelov. Toda Bog tega ni naredil neposredno, ampak preko Mojzesa kot posrednika.
Postava nima oživljajoče moči. Kot sem že nekje napisal, nam kazenski ali kak drug zakonik ne daje moči, da bi do zadnje pičice izpolnjevali zakone. Vloga zakonikov je, da kaznujejo prestopnike, ne dajo pa nobene nagrade tistim, ki se zakonov držijo. Postava torej ne rešuje, ampak obsoja grešnika. Božja beseda, zapisana v postavi, nas obsoja. Božje opravičenje prihaja z druge strani, to je iz obljube. Tisti, ki ga nam je Bog obljubil, je Jezus Kristus. On je edini Odrešenik, ki daje vsem, ki vanj verujejo večno življenje. Božja obljuba večnega življenja se daje vsem, ki verujejo v Jezusa in njegovo na križu dokončano delo za zveličanje sveta.
Ali veruješ vanj? Zdaj je še čas, ne vemo pa še, kaj bo jutri ali morda že čez nekaj trenutkov...
Ni komentarjev:
Objavite komentar