Jošíjeva reformacija

Navdihnjeni pisec 2. Knjige kraljev je o Judovem kralju Jošíju napisal naslednje: "Pred njim ni bilo kralja, ki bi mu bil enak in bi se bil vrnil h GOSPODU z vsem srcem, z vso dušo in z vso močjo, v celem zvest Mojzesovi postavi; tudi za njim ni vstal nobeden, ki bi mu bil enak." (2Kr 23,25)  

Jošíja je postal kralj, ko  mu je bilo komaj osem let (2Kr 22,1). Nasledil je dva slaba kralja, to sta bila njegov ded Manáse in oče Amon. Manáse se je v poznejšem obdobju spreobrnil in skušal popraviti, kar se je dalo (2Krn 33,12-16), Amon pa je ravnal tako, kot njegov oče v prvem obdobju. Zato je bilo versko življenje na začetku Jošíjeve vladavine povsem na tleh.

V osemnajstem letu svoje vladavine se je Jošíja odločil, da dâ popraviti jeruzalemski tempelj, ki je bil zaradi dolgotrajnega zanemarjanja potreben temeljitega popravila. Tedaj je veliki duhovnik Hilkijá našel v templju Knjigo postave (2Kr 22,8), kot so običajno imenovali 5. Mojzesovo knjigo. Kralj je ukazal, naj mu berejo iz knjige, toda to branje je popolnoma spremenilo življenje kralja in ljudstva, kateremu je vladal  (2Kr 22,10 ss.), kajti: "Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca." (Heb 4,12)  Kralj se je dal pozanimati glede sebe in svojega ljudstva pri prerokinji Huldi (2Kr 22,13 ss.), nato pa se je lotil velikopoteznih reform. 

Kralj je začel reformo z javnim branjem Božje besede in s svečano zaobljubo, da bodo hodili za Gospodom in spolnjevali Božjo postavo).  (2Kr 23,29) Vsaka resnična reforma se začne z Božjo besedo. Isto velja za slavno reformacijo 16. stoletja. Pravi reformatorji so reformirali cerkev po Božji besedi, ne po ustnem izročilu ali po kakšnih videnjih.  Jošíja je zelo resno jemal prvo in drugo Božjo zapoved, ki pravita: "Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.  Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe, ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi."  (5Mz 5,6-9a)  Zato je dal podreti vse mališke podobe, oltarje ter simbole in odpraviti njihove svečenike. Odpravil je tudi vražarje, zarotovalce mrtvih, hišne bogove in podobno.  Ukazal je obhajanje pashe, o katerem je pisano: "Takšna pasha se namreč ni obhajala od dni sodnikov, ki so sodili Izraela, in vse dni Izraelovih in Judovih kraljev.  Šele v osemnajstem letu kralja Jošíja se je obhajala ta pasha GOSPODU v Jeruzalemu." (2Kr 23,22.23) 

Toda dejanske pokvarjenosti ni zmogel odpraviti. Kdor ima moč in oblast, mu ni težko uničiti malikovalskih navad in podob.  Toda s tem ne moreš iztrgati malikov iz človeških src, ampak lahko ustvariš le zunanjo podobo pobožnosti. Zato pravi pisec: "Vendar se GOSPOD ni odvrnil od svoje srdite, velike jeze, ko se je vnela njegova jeza nad Judom zaradi vsega izzivanja, s katerim ga je jezil Manáse." (2Kr 23,26)  Manásejeva zla dejanja so imelo težke posledice, četudi se jim je  on sam pozneje odpovedal,  Jošíja pa poskusil vzpostaviti postavno čaščenje Jahveja.  Jošíjevi nasledniki so odvedli državo v staro zlo in v gotov propad, ki je rezultiral z babilonskim suženjstvom.  

 

Jošíja je  svojo vladavino utemeljil na Božji besedi in na pravi veri, ki izhaja iz te besede.  Pri tem je imel začasen uspeh. Toda ljudstvo očitno te vere ni jemalo resno, enako njegov sin in naslednik Joaház.  Reformacija ni stvar enega človeka ali ene generacije. Vsaka generacija in vsak posameznik si mora isto staro vero na novo prisvojiti. Toda brez milosti je to nemogoče.

Približno šeststo let po Jošíju je prišel na svet reformator, ki je večji kot Jošíja. To je naš Gospod Jezus Kristus. On ni prišel, da bi v prvi vrsti spremenil svet okrog nas, ampak da bi spremenil  srca svojih vernih. Šele tako spremenjena srca so zmožna za resnične spremembe, ne le za površinske. S svojo smrtjo na križu je zlomil moč greha in tistim, ki verujejo, odprl vrata v večno življenje.  Te moči kralj Jošíja ni imel in je nima noben zemljan.