Ko je prišel bliže in zagledal mesto, se je zjokal nad njim. 42 Rekel je: "O, da bi tudi ti na ta dan spoznalo, kaj ti prinaša mir, takó pa je prikrito tvojim očem. 43 Prišli bodo nadte dnevi, ko te bodo sovražniki obdali z okopi, te oblegali in stiskali z vseh strani. 44 V tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in ne bodo pustili kamna na kamnu v tebi, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja."
45 Ko je stopil v tempelj, je začel izganjati prodajalce. 46 Rekel je: "Pisano je: Moja hiša naj bo hiša molitve, vi pa ste iz nje naredili razbojniško jamo." 47 Vsak dan je učil v templju.
(Lk 19,41-47a)
Zgornji odlomek je del širšega dogajanja, ki so zasluži nekaj dodatne razlage. Vrstice Lk 19,41ss. so nadaljevanje opisa triumfalnega Jezusovega prihoda v Jeruzalem (cf. Lk 19,28-40), kjer beremo, kako je ljudstvo pred Jezusa, ki je jahal na oslu, pogrinjalo plašče in nastiljalo zelenje ter mu radostno vzklikalo. Pa je bilo to res vse ljudstvo, ali večina ljudstva, ki je bilo takrat prisotno v mestu? Najbrž ne, ampak gre v našem primeru predvsem za njegove učence in druge simpatizerje, ki so pričakovali, da jih bo Jezus osvobodil izpod rimske okupacije.
Našemu Gospodu so bili dobro poznani razlogi za to silno navdušenje množice in motivi za njeno slavljenje. Ljudje niso dojeli, kakšen je bil resnični pomen Jezusa in kaj je naš Gospod zares učil, ampak so razmišljali na povsem posvetni način, kar je približno štirideset let pozneje privedlo do obleganja Jeruzalema in njegovega uničenja. Namesto mesijanskega miru, ki so ga pričakovali, se jim je zgodila vojna, porušenje ljubljenega mesta in diaspora. Niso spoznali, kdo in kaj jim prinaša mir, niti niso spoznali, da jih je res obiskal resnični Mesija, ne pa tak, kot so si ga oni želeli in predstavljali. To dejstvo ga je žalostilo.
V nadaljevanju sledi opis očiščenja templja. Jeruzalemski tempelj je bil svet prostor, v katerem so darovali žrtve in druge daritve. Če si hotel žrtvovati žival, si jo moral kupiti. Če si hotel kupiti žival, si moral to opraviti s tempeljskim, ne z rimskim denarjem. Zato so morali imeti pri templju prodajalce in menjalce. Ti so si zaradi večjega udobja uredili svoja prodajna mesta znotraj tempeljskega dvorišča, kar je motilo zbranost pri bogoslužju. To je Jezusa motilo, zaradi česar se je razjezil in se fizično lotil prodajalcev ter menjalcev. Na splošno vlada prepričanje, da je jeza nekaj slabega, najdemo jo tudi na seznamu sedmih poglavitnih grehov. Apostol Pavel pravi s tem v zvezi: "Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo." (Ef 4,26) Možno se je torej tudi jeziti in ne grešiti, res pa je, da je ta vrsta jeze žal dosti bolj redka od one druge. Jezus se je upravičeno jezil nad nespoštljivim obnašanjem na svetem mestu.
Jezus je nato učil v templju, medtem pa so duhovščina, pismouki in prvaki ljudstva kovali zaroto proti njemu (cf. Lk 19,47b.48). Končalo se je z Jezusovo aretacijo, montiranim sodnim procesom in obsodbo, ki jo je na okruten in ponižujoč način izvedla rimska okupatorska oblast. Svet ni prepoznal Jezusovega poslanstva kot Mesija in Kneza miru. Toda njegova smrt ni bila zaman. Da je resnični Mesija ali Odrešenik je dokazal z vstajenjem od mrtvih. Umrl je za naše grehe in vstal zaradi našega opravičenja (cf. Rim 4,25). Kdor vanj veruje ima večno življenje. Glagol verovati ne pomeni preprosto v nekoga ali nekaj verjeti, ampak temu zaupati in se nanj zanesti. Jezus je zanesljiv Odrešenik.
Ali veruješ vanj?
Ni komentarjev:
Objavite komentar