popolnoma potrla. Sijajna kariera, ki so si jo obetali v njegovem kraljestvu, je z njim vred odšla v grob. Dejstvo, da so bili tesno povezani z nekom, ki je bil obsojen kot najhujši kriminalec, je bila zelo slaba popotnica za njihovo varnost, zato so se skrili. V vsem tem dogajanju so se, kar se poguma tiče, še najbolje odrezale ženske. Potem pa se je zgodilo nepričakovano. Gre za dogodek, ki ga natančno popisuje le evangelist Luka in sicer v Lk 24,13-35.
Jezus jih je ves čas svoje zemeljske službe pripravljal na svojo smrt in vstajenje, kar je razvidno iz naslednjega odlomka: "Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen," (Mt 16,21) Toda oni tega niso bili zmožni razumeti, križani Mesija jim je bil nekaj povsem tujega.
Dva učenca sta se odpravila na pot v Emavs, mestece, ki je bilo nekaj kilometrov oddaljeno od Jeruzalema. Na poti se jima je pridružil skrivnostni spremljevalec in ju spraševal o tistem, kar se je malo nazaj zgodilo v Jeruzalemu. Bil je Jezus, toda onadva ga nista prepoznala. Eden od učencev, Kleopa, mu je razlagal o uničenih upih in pričakovanjih: "Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael." (Lk 24,21a) Upi so eno, realnost pa drugo. Učenci so si predstavljali, kako bo njihov Gospod ponovno vzpostavil zemeljsko kraljestvo Izrael, ki naj bi potem trajalo na veke. Dvanajsteri so se še pri zadnji večerji prepirali, kdo med njimi je večji ter pomembnejši in bo zasedal boljši položaj v Božjem kraljestvu (cf. Lk 22,24 ss.). Zato ni čudno, da so bili razočarani, ker je Kristusov križ odnesel njihove sanje. Počutili so se opeharjene. Učitelj, ki so ga imeli radi in so mu zaupali, se je izkazal kot še en ponesrečeni prerok, propadli mesija, kakršnih je bilo tedaj kar nekaj. Toda neko dejstvo je povzročalo še večjo zmedo v Kleopovi glavi: "Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi." (Lk 24 22.23) Presneto, potem so se v vsej tej nesrečni zadevi pojavile neke ženske in pripovedovale prav čudne stvari, na kar pa se itak ni bilo moč zanesti, ker žensko pričevanje v tistem času ni nič veljalo. Razen tega noben razumen človek v tistem času ni verjel, da bi mrliči hodili iz grobov, še prej pa odvalili dvotonski kamnit pokrov, ki se ga je dalo premakniti le od zunaj. Kakorkoli, Jezus jima je nato potrpežljivo razlagal iz Pisem, da je Mesija moral vse to pretrpeti in biti poveličan (cf. Ibid. vv. 25-27).
Ko so prišli v Emaus, se je njun skrivnostni spremljevalec delal, kot da hoče iti naprej, učenca pa sta ga "prepričala", da je ostal z njima. Tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega:
Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. 31 Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. 32 In rekla sta drug drugemu: "Ali ni najino srce gorelo v naju, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?" (Lk 24,30-32)
Na koncu sta učenca prepoznala skrivnostnega spremljevalca na poti v Emavs. Jezusovo dejansko navzočnost sta sicer čutila ves čas, ko jima je razlagal Pisma. Da, Jezusova smrt ni bila "kar nekaj", kar dokazuje njegovo vstajenje.
Glavna poanta dogodka je, da je Jezus učencema pomagal v njuni neveri tako, da ju je usmeril na tisto, kar bi že morala vedeti o njem iz postave in prerokov, torej iz hebrejske Biblije. Tam je bilo napovedano vse, kar se je moralo zgoditi z našim Gospodom. Čeprav je bila situacija brezupna, ni bilo tako, kot je bilo videti, treba je bilo le pobrskati po Svetem pismu in iz njega razbrati Božji načrt.
Naš Odrešenik Jezus Kristus se je rodil v skromnih razmerah, živel preprosto življenje, deloval je kot popotni učitelj, velikokrat je bil nerazumljen, celo osovražen in zbral okrog sebe nepomembno druščino učencev. Na koncu so ga oblastniki prijeli, dali pretepati, mučiti, poniževati in križati, tako da je umrl v strašnih mukah. Toda to ni vse. Tretji dan je vstal od mrtvih in zagotavlja vsem, ki vanj verujejo, večno življenje, oziroma, kot piše sapostol. Pavel: "Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih." (1Kor 15, 3b.4a) Svojima sopotnikoma se je na temelju Božje besede, zapisane v Svetem pismu, razodel kot vstali Odrešenik, iz istega vira se razodeva tudi nam, tukaj in zdaj. Naša pot v Emavs torej vodi skozi Božjo besedo, zapisano v Svetem pismu.
Bogu hvala za vse to..
Ni komentarjev:
Objavite komentar