Eden v treh, trije v enem...

Ta celi katehismus, eni psalmi..., Wittenberg 1584.

Mnogi evangelijski kristjani danes govorijo, da ni toliko pomembno, kaj veruješ, ampak to, kar delaš. V angleščini se temu reče: "Deeds, not creeds!" kar je težko neposredno prevesti v naš jezik. Morda bi lahko rekli: "Dejanja, ne verske formulacije!"  Pri tem seveda pozabljajo, da so dejanja vedno posledica določenih idej, ki jih nosimo v sebi, zaradi česar je kristjan dolžan vedeti, kaj veruje in zakaj tako veruje. Če tega ne vemo, smo v večni megli in negotovosti.

Ena temeljnih verskih resnic ali dogem krščanske vere je dogma o Sveti Trojici, oziroma O Božji troedinosti. Rimski katoličani nam večkrat očitajo, da smo protestanti nedosledni in nezvesti principu Sola Scriptura, ker uporabljamo izraz Sveta Trojica, ki ga v Bibliji seveda ni. Res je, tega izraza v Svetem pismu ni, je pa iz njega jasno razvidno, da govori o treh Božjih osebah in o enem Bogu, zatorej s to dogmo niti s terminologijo, ki je z njo povezana, nimamo nobenih problemov, saj se da ta nauk zelo lepo  potegniti iz Biblije in je na njej tudi utemeljen. Zato tudi cenimo starodavne izpovedi vere, kot so apostolska, nikejsko-carigrajska in veroizpoved, ki jo imenujejo po Atanaziju. Od omenjenih treh izpovedi je najbolj natančna veroizpoved Quicumque vult, ki jo ponavadi imenujemo po sv. Atanaziju, čeprav je ni napisal on, saj je nastala v latinščini na krščanskem Zahodu. Poglejmo, kaj pravi ta veroizpoved.

Katoliška vera pa je to: da častimo enega Boga v trojstvu in trojstvo v enoti; 

niti ne stapljamo oseb niti ne ločimo bistva.

 Zakaj druga je Očetova oseba, druga Sinova oseba, druga tudi oseba Svetega Duha; 

toda Oče in Sin in Sveti Duh imajo eno božanstvo, enako slavo, sovečno veličastvo.

 Kakršen je Oče, takšen je Sin, takšen tudi Sveti Duh. 

Neustvarjen je Oče, neustvarjen Sin, neustvarjen tudi Sveti Duh; 

neskončen je Oče, neskončen Sin, neskončen tudi Sveti Duh; večen je Oče, večen je Sin, večen je tudi Sveti Duh:

in vendar niso trije večni, marveč je eden večen, 

kakor niso trije neustvarjeni in ne trije neskončni, marveč je eden neustvarjen in eden neskončen.

 Prav tako je vsemogočen Oče, vsemogočen Sin, vsemogočen tudi Sveti Duh:

 in vendar niso trije vsemogočni, marveč je eden vsemogočen;

 tako je Bog Oče, Bog Sin, Bog tudi Sveti Duh:

 in vendar niso trije bogovi, marveč je en Bog; 

tako je Gospod Oče, Gospod Sin, Gospod tudi Sveti Duh:

 in vendar niso trije gospodje, marveč je en Gospod. 

Zakaj kakor nam veleva krščanska resnica, priznava vsako osebo zase za Boga in Gospoda, tako nam katoliška vera prepoveduje govoriti o treh bogovih ali gospodih.

Oče ni od nikogar narejen, ne ustvarjen, ne rojen. 

Sin je samo od Očeta, ne narejen, ne ustvarjen, temveč rojen. 

Sveti Duh je od Očeta in Sina, ne narejen, ne ustvarjen, temveč izhaja od njiju. 

En Oče je, torej, niso trije očetje;

en Sin je, niso trije sinovi; en Sveti Duh je, niso trije sveti duhovi. 

In v tej Trojici ni nič prejšnjega ali poznejšega, nič večjega ali manjšega, marveč so vse tri osebe med seboj enako večne in enake, tako da je treba, kot je že zgoraj povedano, v vsem častiti enoto v trojstvu in trojstvo v enoti.

Izraz katoliška pomeni vesoljna, celostna, splošna, ne rimskokatoliška. Sicer pa menim, da je ta formulacija čisto lepo razumljiva. Celotna veroizpoved Quicumque vult je sicer malo daljša, objavil sem le odlomek, ki se nanaša na našo temo. 

Morda bi bilo dobro razčistiti še eno stvar. Nasprotniki nauka o Trojici, npr. Jehovove priče, zelo radi citirajo odlomek, v katerem pravi Jezus: "[S]aj je Oče večji od mene." (Jn 14,28) Na drugem mestu pa Gospod pravi: "Jaz in Oče sva eno." (Jn 10,30) Videti je, kot da gre za nasprotje, toda Pismo si nikjer ne nasprotuje, le kontekst, v katerem je bilo kaj povedano, se spreminja. Veroizpoved Quicumque vult pravi glede tega naslednje: 

Prava vera pa je to: verovati in izpovedovati moramo, da je naš Gospod Jezus Kristus Božji Sin, Bog in človek.

Kot Bog se je rodil od vekomaj iz Očetovega bistva, kot človek se je rodil v času iz materinega bistva.

Popoln Bog, popoln človek, obstoječ iz umne duše in človeškega telesa,

enak Očetu po božanstvu, manjši od Očeta po človečnosti.

Preden se je  Gospod Jezus Kristus vrnil k nebeškemu Očetu, je svojim apostolom naročil:  "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha  in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta." (Mt 28,19.20)  

Jezusovi trinitarni formulaciji sledi obljuba njegove prisotnosti z njegovim ljudstvom vse do konca sveta! Slava torej Bogu Očetu, ki nas je ustvaril, Bogu Sinu, ki nas je s svojo smrtjo na križu odrešil in Bogu Svetemu Duhu, ki nas posvečuje; slava sveti, večni in nedeljivi Trojici, enemu samemu Bogu!