Srednik med Bogom in ljudmi pa je moral imeti na sebi nekaj, kar je bilo podobno človeku, da bi ne bil, če bi bil v obojem podoben Bogu, predaleč od ljudi, in bi potemtakem ne bil mogel biti srednik[...]
Resnični sodnik pa, ki si ga v svojem skrivnem usmiljenju pokazal in poslal, da bi se iz njegovega zgleda učili prave ponižnosti, srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, se je postavil med umrljive grešnike in neumrljivega Pravičnega, z ljudmi umrljiv, z Bogom pravičen, da bi - ker sta plačilo za pravičnost življenje in mir - po svoji z Bogom zvezani pravičnosti izničil smrt opravičenih brezbožnikov, smrt, ki je hotel, da mu bodi skupna z njimi. Ta je bil pokazan svetim starega zakona, da bi se zveličali po veri v njegovo prihodnje trpljenje, prav kakor se zveličujemo mi po veri v preteklo. Zakaj kolikor je človek, toliko je srednik, kolikor je Beseda, ni srednik, ker je enak Bogu, Bog pri Bogu in obenem z njimi en Bog.
(Sv. Avguštin)
Vir: Avrelij Avguštin, Izpovedi, Mohorjeva družba, Celje 1991. S. 241.
Ni komentarjev:
Objavite komentar