Napačne racionalizacije

Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. 2 Odgovoril jim je: "Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? 3 Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. 4 Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? 5 Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani."  (Lk 13,1-5)

Ljudje zelo radi racionaliziramo različne neprijetne dogodke in sploh nevšečnosti, ki se dogajajo nam ali drugim. Konec prejšnjega meseca je doživelo mesto Petrinja z okolico več potresnih sunkov, posebej hud je bil tisti  29. decembra zgodaj popoldne. 

 

Krajevna skupnost Konjević Polje iz vzhodne Bosne se je zelo hitro odzvala na ta dogodek. Njihov odziv si lahko preberete zgoraj. V njem sta tudi dva citata iz zgodnjih muslimanskih virov, kalifa Omarja in Mohamedove vdove Ajše, kjer pravi, da so potresi posledica  kazni za grehe in opomin, da bi ljudje nehali grešiti. Če bi gledali s tega zornega kota, potem bi bila Petrinja v tistem času najbolj grešno mesto na svetu, v kar močno dvomim. Miselnost, da je neka slaba stvar posledica grehov določenih ljudi, je močno zakoreninjena. Nekaj podobnega srečamo v Jn 9,1.2. Zlo in hude stvari, ki se dogajajo v svetu, so vsekakor posledica greha (1Mz 3,16-19. 6,5-8). Toda naš Gospod je te stvari presojal bistveno drugače kot Omar in Ajša. 

Ko so prišli k Jezusu z novico o tem, na kakšen krut način je Pilat obračunal s skupino Galilejcev, medtem ko so slednji prinašali daritve, ni moraliziral, ampak pozval prisotne k spreobrnjenju. Enako jih je pozval k spreobrnjenju, ko je navedel še eno nesrečo, ki se je zgodila. Govoriti o tem, kdo je večji, kdo pa manjši grešnik, ni ravno varno. Niti ni prav govoriti, da so si nekateri ljudje bolj zaslužili naravno ali kakšno drugo nesrečo kot drugi. Vsi smo namreč dovolj grešni, da si zaslužimo večno pogubljenje. Zato je apostol Pavel napisal: "Ni namreč nobene razlike: saj so vsi grešili in so brez Božje slave[...]" (Rim 3,22b.23a) To je zelo slaba novica.  To je tisto, ko  Jezus govori: "[Č]e se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani." (Lk 13,5) To pokončanje ima za razliko od tistega s strani Pilata, ali onega v Siloi, večne posledice. Zato svari Jezus: "Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti. Bojte se rajši tistega, ki more dušo in telo pogubiti v peklenski dolini!" (Mt 10,28)  Poleg slabih novic pa obstajajo tudi dobre. Pavel pravi: [...], opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu." (Rim 3,23b) Obstaja torej opravičenje, ki je zastonj, po milosti in nam ga je prislužil Jezus. Naš Gospod pa je rekel: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3,16)  Opravičenje torej pridobimo z vero v Jezusa ter z zanašanjem nanj in na njegova dela. 

Jezus nas torej varuje pred površnimi racionalizacijami ali osmišljanji dogodkov, ki smo jim priča. Ti dogodki so opomin, da nismo tako močni in mogočni, kot si preradi predstavljamo. Tisti, ki se jim je zgodila nesreča pa niso nujno najhujši grešniki na svetu, ne glede na to, kar sta rekla Omar in Ajša.